»33 let je že, predvsem smo bili takrat še relativno mladi, kariere so bile pred nami, a bili smo pripravljeni braniti Slovenijo, ker se nismo strinjali s tistim, kar se je v tistem času dogajalo. Danes pa moram reči, da so občutki mešani, vendar pa sem ponosnen, da smo branili svojo domovino, Republiko Slovenijo.«
»Mi smo imeli na svoji strani slovenski narod, zato smo se čutili močne in bi lahko rekel, da smo se čutili nepremagljive, ker je za nami stala cela Slovenija in tudi oborožene strukture tistega časa, takrat še milica, ki je bila oborožena.«
»Nihče si ni želel spopada, vendar bojevniki smo pač bojevniki in čakamo ukaz. Vsak se je zavedal, kaj je njegova dolžnost v primeru spopada, tako da mislim, da smo po tihem čisto vsi upali, da ne bo prišlo do boja, smo pa seveda bili pripravljeni izvršiti ukaze.«
»Če bi bila Slovenija spet ogrožena, mislim, da bi se spet našli Slovenci in Slovenke, ki bi bili pripravljeni braniti Slovenijo. Mislim, da duh domoljubja še ni odšel iz Slovenije. Imamo samo eno domovino. Zdaj sem že toliko star, da lahko to rečem, ker poznam razmere drugod, da je raj na zemlji. Seveda imamo cel kup težav, ampak vsekakor mislim, da je to raj na zemlji in da ga je potrebno braniti.«
»Zdaj je na vrsti Slovenska vojska, da varuje Slovenijo. Kot sem že zapisal v knjigi, teritorialna obramba je po moji oceni, pa tudi mnogi drugi se s tem strinjajo, ena najuspešnejših organizacij v zgodovini Slovenije, ker je z minimalnimi žrtvami v celoti izpolnila svoje poslanstvo, ubranila je Republiko Slovenijo.«
»Vmes se sprehodimo čez celotno 20. stoletje, skozi vse sisteme, skozi vse države, ki smo jih imeli v tem obdobju in končamo v zadnji sobi, kjer je poudarek na osamosvojitvenem času in dogodkih, ki so mu sledili.«
»Za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije prejme Vod vojaške policije 5. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe častni znak svobode Republike Slovenije.«
»Domoljubje je pravica in dolžnost vsakega izmed nas. Bodimo ponosni na svojo državo. To smo dolžni tistim, ki so dali zanjo svoja življenja.«
»Pokažimo tudi letos, da imamo Slovenijo radi, veteranke in veterani so v mislih vedno z nami, izobesimo zastave in ponosno praznujmo – to je najmanj, kar lahko naredimo za vse, ki so dali življenja za našo domovino.«
»Naj vas pričujoča razstava spet popelje v leto 1991. Tisti, ki ste doživeli to obdobje in njegov duh ali ste bili morda tudi sami neposredno udeleženi v teh procesih, boste razstavo zagotovo doživeli drugače kot tisti, ki so bili rojeni po teh prelomnih dogodkih.«
»Poskušali smo ohraniti omejene spopade, da bi se izognili večjim frontalnim spopadom. Odgovornost smo prenesli na podrejene poveljnike. Odločali so se glede na razmere na terenu.«
»Ali je bil vzrok, da so bili v agresijo na Slovenijo vključeni neizkušeni mladi vojaki, ki so takrat služili vojaški rok, ali je bil TO bolje organiziran?«
»S tem smo državljanom poslali sporočilo, da njihovi sinovi ne bodo uporabljeni za prelivanje krvi v razpadajoči Jugoslaviji zunaj ozemlja Slovenije in da se bodo, če bo to tega prišlo, borili za svojo državo in na naših tleh.«
»Svoje samostojnosti ne poskušamo neposredno uresničevati z vojaškimi sredstvi, temveč s pametno in racionalno politiko, ekonomskim razvojem, spoštovanjem človekovih pravic in strpnostjo.«